Vešurannįll 1987-1990

Žar sem žessi bloggsķša er aš stórum hluta helguš vešrinu žį er varla hęgt annaš en aš bjóša upp į einhvers konar vešurannįla eins og gjarnan tķškast į slķkum sķšum. Ég mun taka upp žrįšinn į žvķ herrans įri 1987 sem einmitt er fyrsta heila įriš sem ég fęrši til vešurdagbókar. Tekin verša fyrir fjögur įr ķ senn ķ vikulegum bloggpistlum en sį sķšasti ķ röšinni mun birtast eftir įramót žegar nśverandi įr mun tilheyra fortķšinni. Žetta veršur alls ekki ķtarlegt yfirlit, raunar bara mjög stutt, og meginįherslan er į vešriš ķ Reykjavķk enda er žaš mitt heimaplįss. Nešan lesmįls er aš finna grafķskt yfirlit yfir mešalhita einstaka mįnaša tķmabilsins ķ Reykjavķk samkvęmt Vešurstofutölum, auk einkunna sem ég hef gefiš hverjum mįnuši śtfrį einkunnakerfi mķnu sem byggir į vešuržįttunum fjórum: hita, śrkomu, vindi og sólfari.

Žegar fjögurra įra tķmabiliš 1987-1990 hófst voru landsmenn żmsu slęmu vanir og geršu sér litlar vonir um aš einhver breyting ętti eftir aš verša žar į. Mišaldra fólk og žašan af eldra talaši žó um aš betri tķš hafi rķkt ķ žeirra ungdęmi og ekki aš įstęšulausu žvķ nokkuš hlżrra hafši veriš ķ vešri frį žvķ fyrir mišja öldina og fram til 1965 er kaldara vešurlag tók viš. Žótt žetta kuldaskeiš hafi enn veriš rķkjandi įrin 1987-1990 var eitthvaš óvenjulegt aš gerast žarna strax įriš 1987 ķ vešrinu sem kynslóš köldu įranna hafši varla kynnst įšur. En alveg óhįš vešrinu hér heima žį žróušust heimsmįlin į žann hįtt aš sjįlft kalda strķšiš fékk skjótan endi žegar alžżšan reis upp gegn alręši öreiganna ķ Austur-Evrópu.

Įriš 1987 hófst meš hlżjum sunnanvindum sem varš til žess aš mešalhitinn ķ janśar varš óvenju hįr, 3,1 stig. Heldur dró śr hlżindunum ķ febrśar og mars en mešalhitinn var žó ofan frostmarks bįša mįnušina. Miklir umhleypingar voru ķ aprķlmįnuši sem endaši meš miklu fannfergi ķ Reykjavķk ašfaranótt 1. maķ. Sį snjór hvarf fljót og seinni partinn ķ maķ gerši nokkuš góša hitabylgju sušvestanlands. Sumarmįnuširnir jśnķ og įgśst voru góšir sunnan heiša en öllu verra og sólarminna var ķ jślķ. Haustiš var tķšindalķtiš en eftir frekar kaldan október hlżnaši į nż ķ nóvember og hélst óvenjugóš vetrartķš śt įriš meš einmuna hlżindum og snjóleysi. Svo fór aš mešalhiti įrsins varš 5,4 stig ķ Reykjavķk og hafši ekki veriš hęrri sķšan į hina hlżja įri 1964.

Įriš 1988 féll hitinn ķ sitt gamla far į nż og var įrsmešalhitinn ķ Reykjavķk 4,1 stig sem er alveg viš mešalhita 9. įratugarins. Kalt var fjóra fyrstu mįnušina. Mešalhitinn ķ Reykjavķk ķ janśar var -3,0 stig en febrśar og mars voru einnig undir frostmarki. Žetta var noršanįttavetur meš snjóžyngslum noršanlands auk žess sem hafķsinn lét sjį sig. Kuldar héldu įfram ķ aprķl en sķšan hlżnaši vel ķ maķmįnuši meš įgętis hitabylgju sem kom hitanum upp ķ 19 stig ķ borginni. Jśnķ var hinsvegar slęmur sušvestanlands og sį sólarminnsti ķ borginni sem męlst hafši. Jślķ var mun betri en žó gerši óvenjumikiš žrumuvešur sķšdegis žann 10. jślķ ķ Reykjavķk og vķšar sušvestanlands sem var tveimur kśm aš aldurtila ķ Svķnadal. Ekki bar mikiš til tķšinda eftir žaš en desember var žó ansi umhleypingasamur.

Įriš 1989 var heldur kaldara en įriš undan og var mešalhitinn ķ Reykjavķk ekki nema 3,8 stig. Janśar var mjög umhleypingasamur og tepptist umferš ķ borginni nokkrum sinnum vegna illvišris og ófęršar. Um hęgšist meš kólnandi vešri og var mešalhiti febrśar ķ borginni -3,0 stig. Mjög snjóžungt var sušvestanlands og vķša um land alveg fram į vor. Maķ var bęši kaldur og einstaklega śrkomusamur. Ekki var kvartaš mikiš ķ jśnķ en Pįfinn fékk žó heldur napurt vešur ķ heimsókn sinni fyrstu viku mįnašarins. Sķšan kom sólarlausasti jślķ sem męlst hafši ķ Reykjavķk en öllu betra var noršaustanlands eins og gjarnan žegar žannig stendur į. Ekki var hlżindum fyrir aš fara en hįmarkshitinn žetta sumar var ekki nema 15,6 stig ķ Reykjavķk. Aftur var tķšindalķtiš seinni hluta įrs en desember var nokkuš kaflaskiptur ķ hitafari.  

Įriš 1990 var mešalhitinn 4,4 stig ķ Reykjavķk. Janśar var frekar illvišrasamur en žį gerši heilmikiš tjón sušvestanlands vegna sjįvarflóša snemma mįnašar. Ašalkuldakaflinn var kringum mįnašarmótin febrśar og mars en annars einkenndist veturinn af miklum snjóžyngslum vķšast hvar į landinu og žį sérstaklega noršanlands fram į vor. Sumariš slapp fyrir horn en jślķ reyndist sį hlżjasti ķ Reykjavķk sķšan 1968. September var mjög śrkomusamur sunnanlands en annars voru haustmįnuširnir sęmilega hlżir. Ķ heildina įttu lęgšir greišan ašgang aš landinu į įrinu og ķ samręmi viš žaš hafši mešalloftžrżstingur įrsins ekki męst lęgri en žetta įr.

Į tķmabilinu var nokkuš rólegt ķ jaršskorpunni. Dįlķtil jaršskjįlftahrina meš upptök viš Kleifarvatn gekk žó yfir sušvesturland ķ mars 1990 og fundust sterkustu skjįlftarnir vel ķ Reykjavķk. Ekki uršu nein eldgos į žessum įrum en sķšast hafši gosiš ķ Gjįstykki įriš 1984 auk smįhręringa ķ Grķmsvötnum. Tķšindi bišu hinsvegar handan įramótanna en žaš tilheyrir nęsta pistli.

Annįll 1987-90 hiti

Annįll 1987-90 einkunn


Spįš ķ vęntanlegan įrshita ķ Reykjavķk

Sķšustu fimm mįnušir hafa veriš af kaldara taginu ķ Reykjavķk sem gefur tilefni til aš velta vöngum um hvert stefnir meš mešalhita įrsins. Sķšustu žrķr mįnuširnir eru eftir og žaš veltur į frammistöšu žeirra hvort įriš flokkist į endanum sem kalt įr, mešalhlżtt, eša jafnvel hlżtt įr.

Sśluritiš hér aš nešan sżnir hvernig mešalhiti einstaka mįnaša ķ Reykjavķk hefur veriš į įrinu ķ samanburši viš tvö tķmabil. Fjólublįu sślurnar standa fyrir žį mįnuši sem lišnir eru af žessu įri, en til samanburšar eru sķšustu 10 įr (raušar sślur) og 30 įra višmišunartķmabiliš (blįar sślur) sem enn er ķ gildi og uppnefnist hér sem fyrr kalda mešaltališ. Lengst til hęgri eru auk žess nokkrar įrshitasślur. Allt eins og įšur hefur veriš bošiš upp į.

Mešalhiti 2018 sept

Eins og sjį mį žį var mešalhiti fyrstu mįnašanna į nokkuš ešlilegu róli. Janśar var reyndar undir 10 įra mešaltalinu en aprķl vel yfir žvķ. Frį žvķ ķ maķ og fram til september hefur hinsvegar sigiš į ógęfuhlišina og mešalhiti mįnašanna veriš um eša undir hinu svokallaša kalda mešaltali įranna 1961-1990, en įrsmešalhiti žess tķmabils var 4,3 stig ķ Reykjavķk. Til samanburšar hefur mešalhiti sķšustu tķu įra veriš 5,45 stig samkvęmt žvķ sem mér reiknast til.

Ef viš reiknum meš žvķ aš sķšustu žrķr mįnuširnir verši įfram ķ žessu kalda mešaltali žį stefnir ķ aš mešalhiti įrsins verši um 4,7 stig (tęplega žó), eins og sżnt er meš dökkblįu sślunni til hęgri į myndinni. Ef hinsvegar hitinn nęr sér į strik og verši ķ hlżja 10 įra mešaltalinu žį ętti mešalhitinn aš verša um 4,9 stig. Hvort tveggja myndi ég flokka sem mešalįr ķ hita žótt nišurstašan sé ekkert sérstök mišaš viš žaš sem viš höfum įtt aš venjast į žessari öld. Mešalhitinn getur žó alveg oršiš lęgri og ógnaš 2015 sem svalasta įri žessarar aldar sem endaši ķ 4,5 stigum, en til žess žarf mešalhitinn sķšustu mįnašanna aš vera undir kalda mešaltalinu. Svo mį gęla viš möguleikann į aš įrshitinn fari nišur ķ 4,3 stig ef allt fer į versta veg, en sį įrshiti hefši reyndar ekki žótt frįsögum fęrandi ķ mķnu ungdęmi. Enn er samt lķka möguleiki į einn einu hlżja įrinu meš mešalhita yfir 5 stigum ef hlżindi nį sér almennilega į strik į nż. Manni finnst žaš reyndar frekar ólķklegt eftir žaš sem į undan er gengiš enda viršumst viš dįlķtiš fara į mis viš hina hlżrri loftstrauma žessi misserin. Hvaš sem sķšar veršur.

 


Hafķslįgmarkiš į noršurslóšum og jįkvęšur NAO

Eins og vera ber ķ september žį er hiš įrlega lįgmark hafķssins į noršurslóšum aš baki sem žżšir aš nżmyndun hafķss hafin į nż eftir sumarbrįšnunina. Hafķslįgmarkiš er stór višmišunarpunktur į įstandi hafķssins og tilvalinn tķmapunktur til aš bera saman heilbrigši ķsbreišunnar milli įra. En hver er žį stašan nś? Sé mišaš viš gögn frį NSIDC (Bandarķsku snjó- og ķsmišstöšinni) žį var lįgmarksśtbreišslan aš žessu sinni sś sjötta til sjöunda lęgsta sķšan nįkvęmar gervihnattamęlingar hófust įriš 1979. Lįgmarksśtbreišslan ķ įr var nįnast sś sama og įriš 2008 og var lķtillega lęgri en įrin 2010 og 2017. Lįgmarkiš samkvęmt NSIDC var 4,596 milljón ferkķlómetrar og fór lęgst kringum 18. september en žį er mišaš viš fimm daga mešaltal. Įriš 2012 heldur enn stöšu sinni meš langlęgsta sumarlįgmarkiš 3,387 milljón km2, en įrin 2007 og 2016 eru ķ 2. og 3. sęti. Žetta mį mešal annars sjį į spagettķlķnuritinu hér aš nešan. Įriš 2018 er merkt meš žykkri dökkri lķnu.

Hafķslįgmark Sept 2018
Ef mišaš er viš tķmabiliš frį og meš tķmamótaįrinu 2007 er śtbreišslan nśna ekki fjarri mešallagi, en žó mun minni en męldist ķ lok sumars į gervihnattaįrum fyrir įriš 2007 og aš öllum lķkindum minni en hśn var nokkru sinni į sķšustu öld. Žótt śtbreišslan sveiflist nokkuš į milli įra žį hefur ķ raun lķtiš gerst ķ śtbreišslumįlum aš haustlagi eftir 2007 ef undan er skiliš metįriš 2012. Ķsinn viršist žvķ ekki vera aš hverfa alveg strax og hann er heldur ekki aš jafna sig, hvaš sem sķšar veršur. Aftur į móti hafa vetrarhįmörkin veriš meš minnsta móti sķšustu fjögur įr sem er ķ takt viš vetrarhlżindi sem rķkt hafa į Noršurslóšum undanfarna vetur.

Hafķslįgmark 2018
Kortiš hér aš ofan frį Bremen-hįskóla sżnir hvernig ķsbreišan leit śt žann 18. september en til višmišunar bętti ég sjįlfur viš appelsķnugulri lķnu sem sżnir metlįgmarkiš 2012. Ķ heildina er ķsinn nśna nokkuš samanžjappašur žar sem hann er, allavega mišaš viš stundum įšur žegar ķsinn hefur veriš dreifšur um stęrra svęši og gisinn eftir žvķ, jafnvel į sjįlfum pólnum. Į kortinu mį einnig sjį hversu lķtill ķs er austur af Gręnland, eša varla nokkur. Ķsinn hefur einnig hörfaš vel noršur af Svalbarša og įfram hringinn alveg aš Alaska, ef frį er talin žaulsetin ķstunga sem teygir sig ķ įtt aš Austur-Sķberķu. Žessi ķstunga hefur žó mikiš veriš aš rżrna undanfariš sem į sinn žįtt ķ žvķ aš hafķslįgmarkiš hefur dregist dįlķtiš į langinn. Ķsinn er aftur į móti nokkuš mikill noršur af Kanada en kuldar žar og rķkjandi vindar hafa veriš nokkuš duglegir aš beina ķsnum žangaš og milli heimskautaeyjanna, ķ staš žess aš beina ķsnum śt um Fram-sundiš milli Gręnlands og Svalbarša.

Aš mķnu mati og kannski einhverra annarra er žessi tilhneiging ķ fęrslu ķssins hluti af stęrri óvenjulegheitum sem stašiš hafa yfir frį sķšasta vetri sem lżsa sér ķ veikri Gręnlandshęš og sterkum lęgšargangi sušur meš Gręnlandi. Žaš ętti aš leiša til aukinna hlżinda austan Gręnlands og hlżnandi sjįvar allra nyrst ķ Atlantshafinu sem heldur aftur af hafķsnum žar. Aftur į móti žį safnast kuldinn fyrir nyrst ķ Kanada og vestur af Gręnlandi og streymir žašan sušur og veldur kęlingunni į Atlantshafinu, sušur af Gręnlandi. Einhverjir vilja reyndar kenna žį kęlingu viš hęgingu į Golfstraumi eša bręšsluvatni frį Gręnlandi. Ég vil hins vegar leyfa mér aš kalla žetta hvert annaš frįvik enda hefur hinn svokallaši NAO vķsir (North Atlantic Oscillation) veriš ķ sterkum jįkvęšum fasa mįnušum saman og reyndar sķšustu vetur einnig, sem lżsir sér einmitt ķ öflugri Ķslandslęgš meš öllu žvķ sem henni fylgir fyrir okkur.

samsett NAO+ 2018

Kortin hér aš ofan frį ClimateReanalyzer eru nokkuš dęmigerš fyrir žį stöšu en žau eru frį 30. įgśst sl. og sżna annarsvegar loftžrżsting og hinsvegar frįvik ķ sjįvarhita. Pķlurnar eru višbętur frį mér. Hér fyrir nešan mį sķšan sjį hvernig NAO-vķsirinn hefur žróast frį 1995 til 2018. Sveiflurnar hafa aukist frį žvķ sem var og jįkvęšur NAO-vķsir oršiš mun algengari en į įrunum 1995-2011, sem hefur sķn neikvęšu įhrif į sjįvarhita sušvestur af landinu, en velgir vel nyrstu noršurhöf viš Atlantshafiš. Żmislegt mį annars lesa śr myndinni eins og aš rauš tķmabil eru ekki vęnleg hér sušvestanlands en öllu skįrri noršaustanlands.

NAO 1995-2018


Hversu slęmt var sumariš ķ Reykjavķk?

Jį žaš er vķst engum blöšum um žaš aš fletta aš sumariš, sem hér telst til mįnašanna jśnķ til įgśst, var ekkert gęšasumar hér ķ Reykjavķk sem og almennt į sunnan- og vestanveršu landinu. Vešurgęšunum var reyndar mjög misskipt eftir landshlutum fram eftir sumri en žaš jafnašist heldur śt eftir žvķ sem į leiš meš nokkrum įgętis sólardögum sušvestanlands sķšasta mįnušinn. Til aš fį samanburš viš fyrri sumur žį kemur hér į eftir hin įrlega sumareinkunn sem er unnin upp śr mķnum eigin vešurskrįningum sem stašiš hafa frį įrinu 1986. Sumareinkunnin er tekin saman af mķnum eigin daglegu skrįningum į vešuržįttunum fjórum, sól, śrkomu, hita og vindi žar sem hver vešuržįttur leggur til 0-2 stig til vešureinkunnar sem getur žar meš veriš į bilinu 0-8 stig. Žegar mešaleinkunn allra sumardagana er reiknuš fęst śt sumareinkunn sem aš žessu sinni er 4,27 stig sem er ekki bara meš lökustu sumareinkunnum frį upphafi skrįninga heldur nęst lęgsta einkunnin sem ég hef gefiš žvķ ašeins sumariš 1989 stįtar af lęgri einkunn. Litlu munar žó į nżlišnu sumri og nokkrum öšrum misheppnušum sumrum svo sem įrin 1988, 1992, 1995 og 2013. Samanburšinn mį sjį į sśluritinu hér aš nešan.

Sumareinkunnir 86-18
Til višmišunar mį nefna aš mešaleinkunn allra skrįšra sumarmįnaša er um 4,75 stig. Allt žar fyrir ofan er žvķ nokkuš gott og mjög gott ef sumareinkunn nęr 5 stigum eins og geršist flest sumur į gęšatķmabilinu 2007 til 2012. Sumariš 2012 stįtar af bestu einkunninni en svo kom bakslagiš mikla 2013. Aftur nįšu sumrin sér smįm saman strik žar til nś ķ sumar aš allt fór ķ baklįs į nż.

Af einstökum mįnušum žessa sumars žį fékk jśnķ einkunnina 4,0 sem er lęgsta jśnķeinkunn sķšan 1992. Mįnušurinn var sį svalasti sķšan 1997, śrkomusamur og sólarstundir ekki fęrri sķšan 1914! Jślķ var litlu skįrri meš einkunnina 4,1 en ašeins 1989 stįtar af lakari jślķeinkunn. Heldur ręttist śr ķ įgśst sem fékk einkunnina 4,7 sem žżšir aš hann var mišlungsgóšur mįnušur ķ heildina. En žótt ręst hafi eitthvaš śr sumrinu er į leiš žį var heldur verra aš hinn slaki jśnķmįnušur tók viš aš mjög umhleypingasömum og gegnblautum maķmįnuši sem fékk ekki nema 3,5 ķ einkunn hjį mér sem er žaš lęgsta sem maķmįnušur hefur fengiš ķ mķnu einkunnakerfi.

Ķ samręmi viš annaš žį var sumariš žaš svalasta ķ Reykjavķk į öldinni og svipaš sumrinu 1995 aš hitafari. Meš žessu sumri mį alveg tala um aš um aš bakslag sé komiš ķ sumarvešurgęšin hér ķ Reykjavķk, allavega mišaš viš hin mjög svo hlżju og góšu sumur sem Reykvķkingar upplifšu mörg įr ķ röš fyrir nokkrum įrum. Kannski mį žó segja aš meiri breytileiki sé nś rķkjandi ķ sumarvešurgęšum sem allt eins mį lķta į sem afturhvarf til ešlilegs įstands. Svo mį ekki gleyma žvķ aš vešriš ķ Reykjavķk segir ekki til um vešriš į landinu öllu. Vešurgęšum getur veriš afar misskipt į landinu enda yfirleitt ekki gott aš vera įvešurs ķ hafįttunum aš sumarlagi.


Goslok į Hawaii

Nś viršist sem gosinu į Hawaii sem hófst snemma ķ maķ og kennt hefur veriš Kilauea eldstöšina sé lokiš. Ekki er žó žar meš sagt aš allt sé yfirstašiš žarna žvķ eldvirkni į žessari austustu eyju eyjaklasans er eiginlega sagan endalausa. Žetta gos hefur fyrst og fremst veriš hraungos og minna ašstęšur į margt sem į sér staš hér į landi, en Hawaii-eyjar eru annars sį stašur žar sem hraunframleišsla er mest hér į jöršu, fyrir utan Ķsland aš sjįlfsögšu. Žarna į austustu eyjunni, sem oft er kölluš Big Island en heitir ķ raun Island of Hawaii, er kvikuuppstreymi tengt möttulstrók eins og hér. Kilauea er eldstöš sem į framtķšina fyrir sér og er sennilega aš taka viš ašalhlutverkinu af gömlu Mauna Loa risadyngjunni sem gnęfir žar yfir. 

Hawaii 6. juni

Eins og ég hef sagt ķ fyrri pislum um žessa atburši žį er hefur hiš eiginlega eldgos ekki veriš ķ Kilauea žvķ eins og ķ Bįršarbungu hefur kvikan leitaš śt śr eldstöšinni eftir sprungurein nešanjaršar ķ austur og noršaustur og nįš yfirborši vķšsfjarri sjįlfri kvikuuppsprettunni. Meš brotthlaupi kvikunnar frį Kilauea hefur žar oršiš heilmikiš öskjusig - eins og ķ Bįršarbungu, nema žarna er enginn jökull yfir. Um 40 kķlómetrum austur af Kilauea gķgnum nįši kvikan svo yfirborši į byggšu svęši. Fyrst meš mislanglķfum smįslettum sem röšušu sér ķ beinni lķnu innan og utan byggšar. Eftir aš krafturinn tók aš aukast rann hrauniš stystu leiš til sjįvar um strjįlbżlt svęši til aš byrja meš. Fasaskipti uršu svo į gosinu žegar kvikuupstreymiš įkvaš aš takmarka sig viš eina stutta gossprungu, eša žį įttundu sem hafši upphaflega opnast į fyrstu dögunum. 

Meš enduruppvakningu gossprungu nr. 8 fęršist enn meiri kraftur ķ gosiš og nś fór hrauniš aš renna noršur fyrir fyrri sprungur, įfram ķ noršaustur og leitaši loks til sjįvar viš austurenda eyjarinnar og kaffęrši žar į stuttum tķma heilmikilli byggš er nefnist Vacaitonland sem stóš viš fallega vķk. Hraunśtrįsin til sjįvar fęršist žašan til sušurs og bętti viš strandlengjuna į löngum kafla.

Hraunrennsli Hawaii įgust 2018

Nś žegar öllu er lokiš, ķ bili aš minnsta kosti, er heildarflatarmįl nżrra hrauna 35.5 ferkķlómetrar sem er svo til jafn mikiš og flatarmįl žess sem kom upp ķ Kröflueldum į įrunum 1975-1984, žannig aš žetta er talsvert hraun. Flatarmįl Holuhrauns hins nżja er hinsvegar 85 ferkķlómetrar enda mesta hraungos į Ķslandi frį Skaftįreldum. Kortiš er frį USGS (U.S. Geological Survey) meš smį višbótum frį mér.

Hawaii gosgķgur nr8

Myndin hér aš ofan frį USGS sżnir hvernig umrędd gossprunga nr. 8 lķtur śt eftir hamfarirnar. Kominn er hinn sęmilegasti gķgur meš hrauntröš śt frį gķgopinu. Nokkuš kunnuglegt fyrir okkur hér į landi. Rétt ofan viš gķginn sér ķ ķbśabyggš sem sloppiš hefur meš skrekkinn en alls munu eitthvaš um 700 heimili hafa horfiš undir hraun.

Kilauea įgust 2018

Svo er žaš sjįlf Kilauea dyngjan meš sinni miklu öskju sem sigiš hefur hefur heilmikiš frį žvķ ķ maķ ķ vor eins og hringsprungurnar bera meš sér. Ķ mišju öskjunnar var žarna stutt ķ kviku og įšur en hśn hljópst į brott var žarna raušglóandi kvikutjörn eftir vęna innspżtingu aš nešan. Ekki var žó um eldgos aš ręša žarna en gufusprengingar voru ķ gķgnum ķ sumar eftir žvķ sem hann féll meira nišur. Allt hefur žó veriš meš kyrrum kjörum žarna sķšustu daga og frekara sig ekki įtt sér staš.

- - - -

Heimildir og myndir: https://volcanoes.usgs.gov/volcanoes/kilauea/multimedia_chronology.html

Fyrri pistlar um sömu atburši:

6. maķ. Ašstęšur skošašar į Hawaii meš hjįlp korta

12. maķ. Freatoplķnķskt žeytigos yfirvofandi į Hawaii

19. maķ. Meira af Hawaiieldum

6. jśnķ. Vķkurbyggš į Hawaii hverfur undir hraun


Sjįlfvirka žulan og Hrafninn flżgur

Yfir mörgu mį kvarta svona almennt og vissulega eru umkvörtunarefni misalvarleg. Eitt er žaš atriši sem hefur hvaš eftir annaš valdiš pirringi hjį undirritušum en žaš er žaš sem ég kalla sjįlfvirka žulan ķ Sjónvarpi allra landsmanna og žį sérstaklega hvernig hśn kemur inn ķ lok dramatķskra kvikmynda og kynnir nęsta dagskrįrliš af mikilli įkvešni. Reglan viršist vera sś aš skella į sjįlfvirku žulunni eftir aš sķšasta setningin hefur veriš sögš ķ myndinni og rétt įšur en kreditlistinn birtist. Akkśrat sś stund ķ kvikmyndum er oft įkaflega mikilvęgt og viškvęmt augnablik fyrir upplifunina enda vandlega śthugsaš aš hįlfu leikstjóra og annarra sem sjį um lokafrįgang kvikmyndanna og spilar tónlistin žar oft stórt hlutverk.

Sķšasta dęmi um žetta og alveg dęmigert var nśna sl. sunnudagskvöld žegar Sjónvarpiš sżndi Hrafninn flżgur eftir Hrafn Gunnlaugsson. Žį įgętu kvikmynd hefur mašur reyndar séš alloft en hśn vakti athygli į sķnum tķma śt fyrir landsteinanna og varš til žess Hrafn hélt įfram aš gera myndir ķ sama stķl - reyndar meš misgóšum įrangri. Kvikmyndin Hrafninn flżgur er kannski full langdregin og einhęf į köflum en mįliš er žó aš sagan er einföld og segir meš sterku lokaatriši hvernig hefndin heldur įfram milli kynslóša. HrafninnGestur (Jakob Einarsson), hefnir föšur sķns sem veginn var į sķnum tķma af tveimur fóstbręšrum leiknum af Flosa Ólafssyni og Helga Skślasyni. Žegar Gestur hafši meš kęnsku sinni att fóstbręšrunum saman žannig aš lišsmenn lįgu ķ valnum hver af öšrum var komiš aš lokauppgjörinu žegar Gestur fellir ašalskśrkinn (Helga Skśla) sem hafši einmitt ręnt systur Gests (Eddu Björgvins) eftir aš föšurmoršiš įtti sér staš į sķnum tķma, tekiš hana sem eiginkonu og įtti žarna meš henni son į barnsaldri. Aš öllum vķgaferlum loknum segir Gestur aš hér eftir muni penninn taka viš af sveršinu og gróf vopnin ķ jöršu viš tśnfót hins fallna föšurmoršingja og hélt sķšan į brott. Systirinn vildi ekki fylgja bróšur sķnum į brott en stóš nś uppi meš son sinn sem nś syrgši sinn föšur sįrt. Myndin hefši getaš endaš žannig en allra sķšasta atrišiš gerši žó gęfumuninn og kvikmyndina aš žvķ sem hśn var. Litli strįkurinn var ekki nógu ungur til aš gleyma. Hann gekk rakleitt aš žeim staš sem vopnin voru falin, gróf žau upp og horfši į eftir Gesti meš hefnd ķ huga. Nęrmyndin af strįknum meš vopnin ķ höndum var lokaandartak og grundvallaratriši myndarinnar, dramatķkin ķ hįmarki meš tilheyrandi tónlist - eitt įhrifamesta lokamóment ķ ķslenskri vil ég meina, sem ég ętlaši aš njóta enn einu sinni til botns žetta sunnudagskvöld. En hvaš gerist? Jś, kemur žį ekki sjįlfvirka žulan į viškvęmasta mómentinu og tilkynnir nęsta dagskrįrliš hįtt og snjallt: “TIL HEIŠURS BEE GEES” og svo einhver heilmikil romsa um žaš į mešan hljóšiš ķ myndinni er lękkaš į žessu grundvallaraugnabliki.

Hrafninn flżgur er annars ekki ašalatriši žessarar bloggfęrslu, heldur hin sjįlfvirka žula sem į sķnum tķma kom ķ staš sjónvarpsžulanna góškunnu sem birtust į milli dagskrįrliša og kynntu žaš sem kęmi nęst. Sjįlfsagt hefur žaš žótt of kostnašarsöm śtgerš aš vera meš stķfmįlašar žulur į vaktinni heilu kvöldin, jafnt um helgar sem virka daga. Žaš hlżtur žó aš vera hęgt aš gera žetta af meiri smekkvķsi. Sś sem ljįir žeirri sjįlfvirku rödd sķna er landsžekkt söng- og leikkona og hefur lķklega ekkert meš žetta fyrirkomalag aš gera žótt almennt mętti hśn lesa sinn texta meš blķšari tón. Fyrir mig sem horfir reglulega į RŚV eru sjįlfvirkar kynningar į dagskrįrefni fram ķ tķmann oft afar žreytandi og žį er ég ekki bara aš tala um žaš sem kemur ķ lokaatriši mynda. Vęntanlegir sjónvarpsžęttir eru kynntir ķ tķma og ótķma, stundum langt fram ķ tķmann og svo hvaš eftir annaš. Žį er eins gott aš fjarsżringin sé ekki langt undan svo hęgt sé aš lękka ķ hljóšinu eša draga alveg nišur ķ žvķ.

 

sjalfvirka žulan

 


Skżstrókar viš Sušuströndina

Ķ gönguferš minni um Grindarskörš og Hvirfil ofan Lönguhlķšar varš ég vitni af skżstróknum viš Žorlįkshöfn sem fjallaš er um ķ vištengdri frétt og nįši hinum sęmilegustu myndum af fyrirbęrinu. Ekki nóg meš žaš žvķ skömmu eftir aš strókurinn leystist upp fór annar aš myndast nįlęgt Selvogi aš mér sżndist. Yfir žetta hafši ég įgętis śtsżni en gjarnan hefši ég viljaš hafa almennilegu myndavélina mešferšis ķ staš sķmamyndavélarinnar. Myndirnar segja žó sżna sögu og eru teknar žann 1. įgśst 2018 milli kl. 15 og 16.

Skżstrókur Žorlįkshöfn 1

Kl. 15:19. Žessi fyrsta mynd er tekin ķ įtt aš Žorlįkshöfn og sjį mį litla mjóa totu teygja sig nišur śr bólstraskżinu.

Skżstrókur Žorlįkshöfn 1

Kl. 15:25. Totan hefur lengst og var hér oršin aš löngum mjóum spotta sem virtist nį langleišina til jaršar. Myndin er tekin į svipušum staš og sś fyrri en sjónarhorniš er žrengra. Skömmu sķšar leystist hvirfillinn upp og sįst ei meir.

Skżstrókur Selvogur

Kl. 15:36. Hér er horft lengra ķ vestur ķ įtt aš Selvogi en žarna viršist nżr skżstrókur vera byrja aš skrśfast ofan śr skżjunum.

Skżstrókur Selvogur 2

Kl. 15:40. Sama sjónahorn og į myndinni į undan en žarna er nżi skżstrókurinn fullmyndašur. Hann er heldur breišari um sig en sį fyrri, nęr beint nišur og svķfur ekki um eins og hinn gerši. Vęntanlega hefur hann ekki gert mikinn usla į jöršu nišri en kannski nįš aš róta einhverju upp mjög stašbundiš. Žessi skżstrókur varši ķ nokkrir mķnśtur ķ žessu formi.

Skżstrókur Selvogur 3

Kl. 16:02. Um 20 mķnśtum eftir aš skżstrókurinn fór um Selvoginn, helltist śrkoman śr skżinu.

Śtsżni til borgarinnar

Horft frį sama staš ķ hina įttina žar sem sést til Höfušborgarsvęšisins. Helgafell er žarna vinstra megin og Hśsfelliš er hęgra megin. Miklir hvķtir skżjabólstrar eru yfir Esju en vešriš er annars mjög meinlaust. Mikill óstöšugleiki er greinilega žennan dag, kalt ķ efri lögum og talsveršur raki ķ lofti sem žéttist ķ uppstreyminu. Um morguninn hafši žokuslęšingur legiš yfir sundunum.

Hvaš veldur žvķ aš svona greinilegir skżstrókar hafi myndast žennan dag vil ég segja sem minnst. Žessir strókar eru aušvitaš ekkert sambęrilegir žeim sem myndast ķ USA, bara smį sżnishorn. Öflugt uppstreymi hér į landi er žó ekki óalgengt sérstaklega ekki yfir sólbökušum söndunum viš Sušurströndina. En oftast er uppstreymiš nįnast ósżnilegt. Žennan fyrsta dag įgśstmįnašar hefur rakinn hinsvegar veriš nęgur til aš žétta rakann ķ uppstreyminu og gera žaš sżnilegt žegar loftiš skrśfast upp ķ loftiš eins og öfugt nišurfall ķ vatnstanki.

- - -

Višbót 2. įgśst: Ranaskż (funel cloud) er eiginlega réttara heiti yfir žetta fyrirbęri sem myndašist žarna, samkvęmt žvķ sem Trausti Jónsson segir į Fésbókarsķšu Hungurdiska. Alvöru skżstrókar eru stęrri og öflugri fyrirbęri. En hvaš sem žetta kallast žį var žetta óvenjuleg sjón og ég held śtskżring mķn į fyrirbęrinu sé ekki fjarri lagi.

 


mbl.is Skżiš teygši sig til jaršar
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Hitainnrįs į sunnudegi

Į žessu sérstaka sumri žar sem hitinn hefur varla fariš yfir 15 stigin ķ Reykjavķk telst žaš til mikilla tķšinda aš von sé į skammvinnri innrįs af žvķ mjög svo hlżja meginlandslofti sem legiš hefur yfir Noršur-Evrópu meira og minna ķ allt sumar. Reyndar eru svona hlżindagusur śr austri alltaf įhugaveršar enda gefa žęr mestu lķkurnar į žvķ aš hitinn fari yfir 20 stig hér ķ höfušborginni. En žetta verša skammvinn hlżindi žvķ kaldara og kunnuglegra sjįvarloft fylgir strax ķ kjölfariš. Myndina hér aš nešan hef ég sett saman śt frį vešurkortum bresku vešurstofunnar MetOffice, sem sżna žróunina į einum sólarhring meš ašstoš hefšbundinna raušra hitaskila og blįrra kuldaskila.

Hitabylgja_29jul2018

Į fyrsta kortinu kl. 01.00 į sunnudag mį sjį hvernig lęgš viš Skotland beinir hlżjum massanum hingaš til okkar. Raušu hitaskilin eru žarna komin yfir landiš en žó rignir sennilega enn śr žeim allra sušvestast. 

Į mišjukortinu sem gildir upp śr hįdegi, sunnudaginn 29. jślķ, eru hlżindin ķ algleymingi. Mest žó ķ landįttinni vestanlands žar sem hęgt er aš gera sér vonir um meira en 20 stiga hita. Sjįlfvirkar spį nefna allt aš 25 stiga hita ķ Reykjavķk sem vęri talsveršur višburšur. Minna mį į aš hiš opinbera hitamet ķ Reykjavķk er 25,7 stig frį 30. jślķ 2008 sem er nįnast alveg fyrir 10 įrum. Munar bara einum degi. Mašur gerir aušvitaš ekki rįš fyrir aš 25 stiga spįin rętist en möguleikinn viršist vera til stašar.

Į žrišja kortinu kl. 01.00 į mįnudag er gamaniš bśiš og loft af hefšbundnari uppruna fyrir okkur hefur nįš yfirhöndinni aš nżju į öllu landinu. Hlżi geirinn hefur veriš hrakinn til vesturs,  vęntanlega meš góšum dembum žegar kuldaskilin fara yfir, kannski meš skammvinnu hagléli og ef til vill eldingum į einhverjum stöšum. Og svo mun aušvitaš lķka blįsa sumstašar, įn žess aš ég fari śt ķ žaš.

Allt įkaflega forvitnilegt. Ekki sķst fyrir sjįlfmenntaša heimilisvešurfręšinga eins og mig.

Vešurkort Bresku Vešurstofunnar mį finna hér: https://www.metoffice.gov.uk/public/weather/surface-pressure/#?tab=surfacePressureColour&fcTime=1530666000

- - - -

Višbót aš loknum degi: Sunnudagurinn 29. jślķ, var hlżr eins og gert hafši veriš rįš fyrir. Hįmarkshitinn ķ Reykjavķk męldist 23,5 stig žrįtt fyrir aš sólin hafi lķtiš lįtiš sjį sig. Į hitalķnuriti sést hvernig hitinn žróašist ķ Reykjavķk (rauš lķna) į sjįlfvirkum męli Vešurstofunnar. Hitinn tók stökk upp į viš snemma morguns og kominn yfir 20 stig fyrir kl. 9.00. Eftir klukkan 16.00 féll hitinn hratt žegar kuldaskilin fóru yfir. Žaš geršist žó ekki meš miklum śrkomuįkafa og žvķ sķšur meš hagli eša eldingum ķ borginni.

hitaskot 29jul2018


Hafķsstašan į mišju įri

Įriš er hįlfnaš og tķmi kominn til aš skoša hafķsstöšuna į Noršurhveli nś žegar sumarbrįšnunin er komin į fullt. Fyrst er žaš lķnurit yfir hafķsśtbreišslu frį Bandarķsku snjó- og ķsmišstöšinni NSIDC. Svarta lķnan er įriš 2018 en til višmišunar eru öll įrin frį 2007. Grįa lķnan er mešalśtbreišsla tķmabilsins 1981-2010 og liggur sś lķna yfir öllum hinum enda hefur ķsnum hrakaš mikiš į sķšari įrum. Sérstaklega aš sumarlagi. Eins og stašan er žarna ķ lok jśnķ žį er hafķsśtbreišslan ekki ósvipuš og hśn hefur veriš į sama tķma į įrunum eftir 2007. Įriš ķ įr hefur žó dregist nokkuš aftur śr keppinautunum sķšustu vikur og er ķ 8. sęti eftir aš śtbreišslan hafši veriš sś nęstminnsta žann 1. jśnķ og raunar sś minnsta eša viš žaš minnsta allan veturinn į undan.

NSIDC_30jun2018

Śtbreišslan žann 30. jśnķ er einnig dįlķtiš meiri en į sama tķma ķ fyrra, 2017, en žessi tvö įr eru borin saman į hafķskortunum hér aš nešan. Einnig ķ boši NSIDC.

NSIDC30jun2017og2018

Žegar rżnt er ķ kortin sést aš sitthvaš er mismunandi ķ hafķsśtbreišslunni milli žessara sķšustu tveggja įra. Fyrst mį nefna žaš sem aš okkur snżr, en nśna er enginn teljanlegur ķs milli Ķslands og Gręnlands og er žaš fremur óvenjulegt į žessum tķma įrs. Sunnanįttirnar héldu ķsnum ķ skefjum ķ vetur og hröktu leifarnar aš lokum inn į Ķslandsmiš žar sem ķsinn brįšnaši hratt įn žess aš nį almennilegri landfestu. Aš sama skapi hafa sunnanvindar haldiš ķsnum ķ skefjum ķ Barentshafi og sérstaklega viš Svalbarša žar sem óvenjulangt er ķ ķsbrśnina.

Žaš sem vegur upp į móti minni ķs į Atlantshafshlišinni eru svęši eins og Hudsonflói žar sem enn er mikill ķs en hann var aš mestu horfinn į žessum tķma ķ fyrra. Mikiš gat hafši opnast ķ ķsinn ķ fyrra ķ Beauforthafi noršur af Kanada en nśna ķ vor hafa kaldir vindar blįsiš sem frestaš hafa vorkomu fram aš žessu.

Žótt heildarśtbreišsla ķssins sé nokkuš frį žvķ lęgsta žį į mikiš eftir aš gerast žar til bręšslusumrinu lķkur ķ september. Allur ķs į jašarsvęšum mun brįšna fyrir haustiš samkvęmt venju og eftir mun standa misžétt ķsbreiša į sjįlfu Noršur-Ķshafinu og gęti žį śtbreišslan oršiš eitthvaš lķkingu viš žaš sem ég merkti inn meš bleikri lķnu į 2018-kortiš. Vęntanlega veršur metlįgmarkinu frį 2012 ekki ógnaš ķ įr og ómögulegt aš segja hvort lįgmarkiš veršur lęgra en žaš endaši ķ fyrra, en brįšnunin sumariš 2017 gaf heldur eftir undir lokin og endaši śtbreišslan ķ 8. sęti, - sem reyndar er sama sęti og śtbreišslan er nś. Hvaš sem žaš segir.

En śtbreišsla er ekki allt žvķ einnig er horft til heildarrśmmįl ķssins. Slķkt er reyndar erfitt meta og žvķ notast menn aš mestu viš lķkön fremur en beinar męlingar aš sumarlagi. Ķ rśmmįlsgreiningu er gjarnan notast viš nišurstöšur frį PIOMAS (Pan-Arctic Ice Ocean Modeling and Assimilation System) og samkvęmt žvķ var rśmmįliš žaš 5. minnsta nśna um mišjan jśnķ.

 

BPIOMASIceVolumeAnomalyCurrentV2.1_CY

 


Vķkurbyggš į Hawaii hverfur undir hraun

Gosiš heldur įfram į Hawaii og hefur mikiš af hrauni runniš til sjįvar frį žvķ ég tók stöšuna sķšast žann 19. maķ. Žótt eignatjón sé mikiš hefur ekki oršiš manntjón til žessa, fyrir utan aš einn ķbśi meiddi sig į fęti er hann varš fyrir hraunmola. Alvarleiki žessara atburša er žvķ öllu minni en ķ sprengigosinu mikla ķ Guatemala nś į dögunum. Ég ętla samt aš halda mig įfram į Hawaii žar sem hraunrennsliš hefur sķfellt tekiš nżja stefnu og ętt yfir byggšir fjarri upptökunum žar sem ķbśar töldu sig hólpna um sinn aš minnsta kosti.

Hraunrennsli Hawaii Kapoho1

Į myndinni hér aš ofan mį sjį gosupptökin efst ķ vinstra horninu sem hafa nś einangraš sig viš eina gossprungu (nr. 8) sem var einmitt sś įttunda ķ röšinni af žeim gossprungum sem opnušust ķ Leilani ķbśahverfinu fyrir um mįnuši. Eftir aš hraunrennsli hófst fyrir alvöru og tók aš flęša śt fyrir ķbśašhverfiš, rann žaš aš mestu yfir strjįla byggš stystu leiš til sjįvar. Undir lok maķmįnašar varš hinsvegar stefnubreyting žegar hrauniš tók aš renna ķ strķšum straumi ķ noršaustur og fann aš lokum fallega vķk austast į eyjunni meš blómlegri strandbyggš um 10 kķlómetrum frį upptökunum. Allir ķbśar höfšu žį veriš fluttir į brott enda ljóst ķ hvaš stefndi.

Hraunrennsli Hawaii Kapoho2

4. jśnķ, daginn eftir aš fyrri myndin var tekin, var hrauniš fariš aš renna ķ vķkina og ekkert lįt į ašstreymi hrauns meš hraunfljótinu.

Hraunrennsli Hawaii Kapoho3

Žann 5. maķ er öll vķkin horfin undir hraun og mestur hluti byggšarinnar. Žarna munu hafa veriš tveir byggšakjarnar, annarsvegar Kapahoa beach sem taldi 150 ķbśšahśs, mešal annars žau sem eru nęrst į myndinni, og hinsvegar Vacationland meš 350 hśs og er tališ aš žau hafi öll horfiš undir hrauniš. Viš žessar tölur bętast um 150 hśs sem hrauniš hefur eytt nęrri upptökunum ķ Leilani-hverfinu žar sem gosiš hófst.

Hawaii 6. juni

Fyrir hiš vķša samhengi kemur svo nż śtgįfa af kortinu sem ég föndraši saman og hef birt meš fyrri Hawaii-pistlum. Umrędd gossprunga nr. 8 er žarna austarlega eynni en žašan hafa hraunin runniš til sjįvar og vķsar efri pķlan žar ķ hraunstrauminn sem fór ķ umrędda vķk en nešri pķlan vķsar til hraunsins sem rann til sjįvar ķ sķšasta mįnuši. Sjįlf megineldstöšin, Kilauea, er um 40 kķlómetrum frį hraungosinu. Kvikan sem fóšrar hraungosiš kemur žašan, en Kilauea er dyngja og hefur žar męlst jaršsig vegna brotthvarfs kvikunnar. Žetta er nokkuš svipaš ferli og viš sįum ķ Bįršarbunguatburšunum hér um įriš en Holuhraun vęri žį hlišstęša hraunsins sem nś rennur žarna austast į eynni žótt magntölur séu ašrar. Atburšunum mętti kannski frekar lķkja viš Kröfluelda ķ umfangi. Ķ sjįlfum gķgnum ķ Kilauea-öskjunni er ekki gos ķ gangi en nokkrar sprengingar hafa oršiš sem nįš hafa aš žeyta ösku, ašallega til sušvesturs. Óttast var aš mun stęrri sprenging gęti oršiš en žaš mesta viršist yfirstašiš, en ekki alveg öruggt. Óvķst er um goslok en minna mį į aš meš žessu gosi lauk loksins gosinu ķ Puu Oo gķgnum sem stóš ķ 35 įr. Sį gķgur var į sömu sprungurein, eins og sést į kortinu.

- - - -

Heimildir og uppruni mynda: US Geological Survey

Fyrri pistlar um sama efni:

Ašstęšur skošašar į Hawaii meš hjįlp korta

Freatóplķnķskt žeytigos yfirvofandi į Hawaii

Meira af Hawaiieldum

 


Af vešurböršum maķmįnuši

Nżlišinn maķmįnušur fęr ekki góša umsögn vešurfarslega séš. Aš minnsta kosti ekki hér į sušvesturhorninu sem var mjög įvešurs ķ rķkjandi vindįttum. Spurning er hversu slęmur mįnušurinn var sögulegu samhengi mišaš viš ašra maķmįnuši. Eins og ég hef stundum minnst į žį hef ég hef skrįš nišur vešriš ķ Reykjavķk daglega meš kerfisbundnum hętti allt frį žvķ ķ jśnķ 1986. Fljótlega komst ég aš žvķ aš skrįningarkerfiš dugši įgętlega til aš meta vešurgęši meš žvķ aš meta vešuržęttina fjóra: sól, śrkomu, hita og vind. Žannig fęr hver vešuržįttur einkunn į bilinu 0-2 fyrir hvern dag. Dagseinkunnir geta žannig veriš į bilinu 0-8 stig. Nślliš er afleitt aš öllu leyti og aš sama skapi fęr hinn fullkomni vešurdagur įtta stig. Žegar mešaltal allra daga mįnašarins er reiknaš śt fęst mįnašareinkunn sem oftast er į bilinu 4-5 stig. Hitafar er stillt af meš tilliti til įrstķša žannig allir mįnušir ęttu aš vera samkeppnishęfir žótt sumarmįnuširnir standi reyndar almennt heldur betur aš vķgi.

En žį er komiš aš samanburši einkunna fyrir žį 32 maķmįnuši sem ég hef skrįš. Nišurstašan er afgerandi, svo lengi sem eitthvaš er aš marka žetta, en maķ 2018 er versti skrįši maķmįnušurinn hjį mér, meš einkunnina 3,5.

Vešureinkunnir maķ
Žessi einkunnasamanburšur er sjįlfsagt ekki neinn stórisannleikur um vešurgęši mįnaša og margt sem getur spilaš inn ķ. Einkunnin 3,5 er ekki bara lakasta einkunn maķmįnuša frį upphafi skrįninga minna heldur er žetta einnig ķ flokki verstu einkunna sem nokkur mįnušur hefur fengiš hjį mér. Reyndar var stašan enn verri langt fram eftir mįnuši en fyrstu 20 dagana var mįnušurinn bara meš 3 stig, en svo lįga einkunn hefur enginn mįnušur fengiš. Verstar voru hvassar og kaldar sušvestanįttirnar sem beindu hingaš köldu, óstöšugu lofti sem uppruniš var frį köldum svęšum vestan Gręnlands og sótti ķ sig él af öllum geršum į leiš sinni yfir hafiš. Nokkur sušaustan-slagvišri gerši einnig ķ mįnušinum meš öllum žeim lęgšum sem heimsóttu okkur enda loftžrżstingur óvenju lįgur.

Ķ mįnušinum voru reyndar allir vešuržęttir neikvęšir. Sérstaklega śrkoman sem setti stórt strik ķ einkunn mįnašarins en eins og komiš hefur fram var žetta śrkomumesti maķmįnušur ķ Reykjavķk frį upphafi. Gamla metiš įtti maķ 1989 sem oft er nefndur sem alręmdur leišindamįnušur. Hitinn var meš lęgra móti aš žessu sinni žó mįnušurinn hafi ekkert veriš alvarlega kaldur. Sama mį segja um sólina sem var illa undir mešaltali en hefur stundum stašiš sig lakar. Vindurinn skiptir sķnu mįli og dregur einkunn mįnašarins mikiš nišur hjį mér. Žetta meš vindinn er reyndar dįlķtiš vandamįl žvķ erfitt er aš bera saman vindinn ķ Reykjavķk ķ dag og fyrir 30 įrum. Vešurstofan viršist allavega ekki rįša viš žaš. Mešalvindhraši į Vešurstofutśni ķ maķ 2018 var 4,6 m/s en ķ maķ 1989 var vindhrašinn 6,1 m/s. Ef viš hins vegar skošum męlingar į Keflavķkurflugvelli žį var vindhrašinn nśna ķ maķ 7,3 m/s en var 6,5 m/s įriš 1989. Ég vil allavega meina aš dagar meš strekkingsvindi hafi veriš meš mesta móti ķ Reykjavķk žótt Vešurstofumęlar hafi ekki nįš aš fanga allan žann vind.

Talandi um maķ 1989 žį fékk sį mįnušur hjį mér einkunnina 3,9 sem hefur veriš lęgsta maķeinkunn žar til nśna. Śrkoman ķ maķ 1989 var svipuš og ķ įr en sólarstundir voru um 40 klst. fleiri įriš 1989. Heldur kaldara var įriš 1989, en ķ sambandi vešurgęši žį breytir ekki öllu hvort hitinn sé 4,8 eša 5,7 stig. Vindurinn var sennilega meiri ķ grunnin nśna heldur en ķ maķ 1989, taki mašur miš af athugunum frį Keflavķkurflugvelli, žar sem ašstęšur hafa ekki breyst į sama hįtt og į athuganastaš ķ Reykjavķk.

Verstu vešurmįnuširnir. Žótt maķ 1989 hafi veriš slakur žį kemst hann ekki į lista hjį mér yfir verstu vešurmįnušina frį upphafi minna skrįninga en gęti ef til vill įtt žaš skiliš. Įriš 1989 į žó sķna fulltrśa enda er janśar 1989 versti mįnušurinn auk žess sem jślķ 1989 er žarna lķka. Maķ 2018 er žarna kominn inn meš sķn 3,5 stig og er ķ félagsskap meš jafnaldra sķnum, febrśar sķšastlišnum.

Listinn yfir verstu mįnušina lķtur žannig śt nśna:

3,3  Janśar 1989
3,4  Febrśar 1992,  Desember 1995,  Nóvember 1993,  Desember 2004
3,5  Jśnķ 1988,  Jślķ 1989,  Janśar 1993,  Febrśar 1993,  September 2007,  Febrśar 2018,  Maķ 2018

 


Meira af Hawaiieldum

Hraungos Hawaii 18. maķ.

Ekkert lįt er eldsumbrotunum į austustu og eldvirkustu eyju Hawaii eyjaklasans og śr žvķ mašur er byrjašur skrifa um atburšina žį er ekki um annaš aš ręša en aš bęta viš enn einni fęrslunni, nś žegar allt er ķ gangi. Raunar er varla hęgt aš segja aš eitthvaš upphaf séu į žessu gosi og endir er varla ķ sjónmįli, enda er hér um aš ręša eina virkustu eldstöš jaršar žar sem nęstum er alltaf eitthvaš aš gerast. Ķ žeim stuttaralegu fréttum sem viš fįum af atburšunum ķ fjölmišlum skortir nokkuš upp į heildarsżnina. Kortiš hér nešan ętti aš gefa betri yfirsżn en žar legg ég įherslu į žį tvo staši sem leika ašalhlutverkiš ķ atburšarįsinni. Annars vegar er žaš gķgurinn į Kilauea elddyngjunni sem fóšrar kerfiš af kviku og svo er žaš svęšiš nišri ķ byggšinni 40 kķlómetrum frį gķgnum žar sem hraunsprungur hafa opnast og kvikan kemur upp.

Hawaii Big Island sušur

Žaš sem žarna į sér staš minnir dįlķtiš žaš sem gjarnan gerist hér į landi. Kvika leitar śt śr megineldstöš og kemur upp sem sprungugos tugum kķlómetrum fjarri. Bįršarbunga og Holuhraun er nęrtękt dęmi. Ķsland og Hawaii eiga žaš sameiginlegt aš vera yfir mjög virkum möttulstrókum. Žó er sį grundvallarmunur aš Hawaii-eyjar tengjast ekki flekaskilum eins og Ķsland gerir. Sprungugos eru žannig mjög algeng į Ķslandi enda eru megineldstöšvarnar okkar og hriplekar vegna glišnunar landsins. Gosin leita žvķ gjarnar śt ķ sprungukerfin og hindra aš stórar eldkeilur myndast innan glišnunarbeltisins. Öręfajökull er nįttśrulega utan glišnunarsvęšisins og hefur žvķ fengiš aš vaxa og dafna ķ friši.

Eyjan žar sem eldgosin eru, gjarnan nefnd Big Island, er į stęrš viš Vestfjaršakjįlkann og rķs hįtt upp af hafsbotninum. Hęstu eldfjöllin į eyjunni, Mauna Loa og Mauna Kea, eru yfir 4000 metra hį og stundum sagt aš eyjan sé ķ heild sinni stęrsta og hęsta fjall jaršar frį hafsbotni tališ. Kilauea dyngjan er reyndar ekki nema um 1000 metra hį en į framtķšina fyrir sér, žar sem eldvirknin žróast meš tķmanum ķ sušausturįtt. Eitthvaš veldur žó sprungumyndun, en eins og ég sé žetta žį virkar kvikuuppstreymiš undir Kilauea eins og žegar nagli er rekinn ķ gegnum trékubb - of nįlęgt brśninni - žannig aš klofningur myndast śt frį naglanum. Žannig hįttar allavega til žarna į eyjunni aš sprungukerfi eru til sitt hvorrar įttar frį kvikuuppstreyminu sem gefur fęri į flutningi kviku til beggja įtta. Vonum bara aš flķsinn stóra losni ekki ķ heilu lagi og steypist ķ sjó fram.

Sprungureinin til sušvestur frį gķgnum hefur veriš til frišs un langan tķma en hinsvegar hefur kvika leitaš ótt og tķtt į austursvęšiš (East Rift Zone). Ķ langa gosinu frį janśar 1983 til aprķl 2018 nįši kvikan žó ekki nema hįlfa leiš ķ austur og kom upp viš gķginn Puu Oo og rann hraun žašan til sjįvar. Meš nżrri innspżtingu frį išrum jaršar nś vor, nįši kvikan aš valda ženslu og sprengja sér leiš lengra ķ austur og koma upp į žeim svęšum sem nś gjósa.

Hraunflęši 19. maķ

Sprungugosin ķ byggšinni hafa sótt mjög ķ sig vešriš undanfarna daga eftir aš hafa legiš nišri žegar ég skrifaši sķšasta pistil fyrir viku sķšan. Hraunflęši hefur einnig aukist en žau flęša žó sem betur fer aš mestu um óbyggš svęši ķ įtt til sjįvar. Auk hraunsins žį veldur gasmengun miklum óžęgindum en gasuppstreymi hefur haldiš įfram žótt sprungur hafi hętt aš spśa śt śr sér kviku. Öll byggšu svęšin žarna austast į eyjunni eru sennilega įfram ķ hęttu enda ómögulegt aš segja hvaš śr veršur. Žarna getur gosiš lengi og hraunrennsli gęti enn įtt eftir aš fęrast ķ aukanna. Į kortinu hér aš ofan frį U.S. Geological Survey sést staša mįla į svęšinu žann 18. maķ. Į kortinu mį einnig sjį merkt inn vķšįttumeiri hraun frį įrunum 1960, 1955 og 1840 enda er hraunsrennsli ekkert nżtt fyrirbęri į svęšinu.

Sprengivirkni ķ Kilauea öskjunni, eša ķ Halemaumua gķgnum svokallaša, var talsverš ķ vikunni eins og bśist hafši veriš viš. Žó kannski ekki eins mikil og óttast var og olli ekki teljandi skaša. Žann 16. maķ gekk mikiš į, en sem betur fer stóš vindur frį mestu byggšinni. Fólk veigraši sér ekki viš aš spila golf og njóta śtsżnisins į golfvelli skammt frį gķgnum viš Kilauea. Mesta sprengingin var svo skömmu fyrir dögun morguninn eftir, en sķšan žį hefur svęšiš róast mjög. Hvort allt pśšriš žar sé bśiš ķ bili vita menn ekki svo gjörla en hęttuįstand er enn rķkjandi. Askjan žar sem gķgurinn er ķ hefur eitthvaš veriš aš sķga og er žaš til marks upp aš kvika fęrist śr kerfinu ekki ólķkt žvķ sem var ķ Bįršarbungu į mešan gaus utan jökuls.

Kilauea gosmökkur

- - -

Annars gerist fįtt ķ nįttśrunni sem ekki hefur gerst įšur. Myndin hér aš nešan hefur birst vķša og er frį svipušum staš og sś aš ofan. Įriš 1924 var einnig lķf og fjör ķ Kilauea eldstöšinni meš töluveršri sprengivirkni og öskufalli. Prśšbśiš fólk létt sér žó ekki bregša og var mętt til aš horfa į herlegheitin śr hęfilega lķtilli fjarlęgš meš tilliti til vindįttar.

Kilauea 1924

- - -

Heimildir: USGS, U.S. Geological Survey  og  Honululu Star Adviser Einnig mį benda ķtarleg skrif og umręšur į vefnum: Volcano Café

Fyrri pistlar um gosiš į Hawaii:
12. maķ: Freatóplķnķskt žeytigos yfirvofandi į Hawaii
6. maķ: Ašstęšur skošašar į Hawaii meš hjįlp korta.


mbl.is Ķbśum bjargaš frį glóandi hrauni
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Freatóplķnķskt žeytigos yfirvofandi į Hawaii

Žegar žś lesandi góšur lest žetta žį gęti vel veriš aš atburšir žeir sem hér er fjallaš um verši meš öllu yfirstašnir. En allavega, žegar žetta er skrifaš, Eurovision-laugardaginn 12. maķ, er fastlega bśist viš žvķ aš į nęstu sólarhringum verši grundvallar fasabreyting į gosinu lķfseiga sem stašiš hefur į Hawaii allt frį žvķ ķ janśar 1983. Ķ sķšasta pistli fyrir viku tók ég stöšuna svona almennt į žvķ sem er aš gerast žarna, en žį höfšu litlar gossprungur opnast ķ byggšu svęši, um 60 kķlómetrum frį Kilauea elddyngjunni sem er skammt frį risavöxnum nįgranna sķnum Mauna Loa į stęrstu og eldvirkustu eyju Hawaii-eyjaklasans og birti žį mešal annars žetta google-map-kort žar sem ég bętti viš helstu atrišum til skżringar en žar eru hęg heimatökin fyrir mig, grafķska hönnušinn. Jaršfręšingur er ég hinsvegar ekki og žurfti aš fletta upp hvaš nįkvęmlega įtt er viš meš Freatóplķnķsku gosi, eins og minnst er į ķ fyrirsögn.

Hawaii Big Island sušur

Til įtta sig į hvaš er aš gerast hverju sinni žarna į Hawaii, veršur mašur helst aš leggjast ķ eigin upplżsingaöflun og žį er aušvitaš best ķ žessu tilfelli aš leita beint til jaršfręšimišstöšvar Bandarķkjanna (USGS, U.S. Geological Survey). Ķ ķslenskum fjölmišlum er lżsing į atburšunum og stašhįttum mjög óljósir og misvķsandi, rétt eins og žegar erlendir fjölmišlar skrifa um jaršelda og afleišingar žeirra hér į Ķslandi. Dęmi um slķkt er hér ķ vištengdri frétt žar sem segir mešal annars: "Vķs­inda­menn telja aš mögu­leiki sé į meiri hįtt­ar eld­gosi śr Ki­lau­ea-eld­fjall­inu į Hawaii. Fjalliš hóf aš gjósa fyr­ir um viku og hef­ur hraun runniš ķ strķšum straum­um frį žvķ sķšan" Hér veršur aš hafa ķ huga aš fjalliš Kilauea hefur ķ raun ekkert veriš aš gjósa upp į sķškastiš og frį žvķ hefur ekki runniš neitt hraun, aš minnsta kosti ekki į yfirboršinu.

Kilauea gķgur

Kilauea er varla hęgt aš kalla fjall ķ venjulegum skilningi en žaš mį kalla žaš dyngju meš lķtilli öskju og ķ žeirri öskju sannkallaš Ginnungagap meš kviku sem į upptök sķn djśpt ķ išrum jaršar og tengist möttulstróknum žarna undir austustu eyjunni. Į žeim įratugum sem lišnir eru frį upphafi gossins 1983 hefur kvikan frį Kilauea leitaš nešanjaršar til gķgsins Puu Oo og žašan hefur vķšįttumikiš hraun runniš ķ įtt til sjįvar. En svo geršist žaš vegna glišnunar lands af völdum žrżstingsbreytinga aš kvika frį öllu kerfinu fann sér leiš nešanjaršar lengra austur ķ įtt aš byggšum svęšum. Örlķtiš brot af žeirri kviku hefur leitaš til yfirboršs ķ formi smįrra sprungugosa inn į milli hśsanna. Hver žessara gossprungna (15 talsins) hefur einungis veriš virk ķ nokkrar klukkustundir og žvķ hefur hraunrennsli veriš mjög lķtiš, en žó aušvitaš gert sinn usla.

Meš fęrslu kvikunnar ķ austur žornaši fyrst gķgurinn Puu Oo alveg upp og eftir stóš djśpt gat ofan ķ jöršina žar sem įšur var myndarleg hrauntjörn. Sama er nśna aš gerast meš stóra megingķginn ķ Kilauea. Fyrir um mįnuši nįši hrauntjörnin alveg upp aš gķgbrśn og flęddi jafnvel upp śr. Į sķšustu dögum hefur hrauntjörnin og kvikan falliš mjög ķ gķgnum samfara tilfęrslu kvikunnar ķ austur og ef svo heldur įfram er hętta į feršum. Ef kvikuyfirboršiš fellur nógu langt nišur getur gķgrįsin stķflast vegna grjóthruns aš ofan og žegar kvikan kemst ķ snertingu viš grunnvatn skapast ašstęšur fyrir žessa miklu sprengingu sem talaš er um, eša hinu svokallaša Freatóplķnstu žeytigosi.

Kilauea sprenging

 

Gos nįkvęmlega af žessari gerš eru ekki algeng žvķ sérstakar ašstęšur žarf til. Hér er žaš ekki įkaft uppstreymi kviku sem veldur, enda er kvikan frekar į leišinni nišur heldur en upp, įšur en sprengingin į sér staš. Vatn og kvika er hins vegar öflug blanda eins og viš žekkjum hér į landi žegar gos brżst upp śr jökli žótt žau séu ekki alveg aš žessari gerš. Sprengingin mikla sem varš ķ Öskju įriš 1875 er hinsvegar nefnt ķ bókinni Nįttśruvį į Ķslandi žar sem segir į bls. 94: "Upphaf gossins var žurr og lįgplķnķtķskur en breyttist svo ķ freatóplķnķskan fasa."

Ef spįr ganga eftir meš žessa sprengingu žį veršur örugglega ekki um neitt smį fret aš ręša en žó alls óvķst aš stęršin verši ķ lķkingu viš Öskjugosiš 1875. Vķst er žó aš stór björg munu žeytast ķ loft upp įn žess žó aš ógna byggšum svęšum. Öskufall gęti hinsvegar oršiš talsvert į eyjunni og gosmökkur nįš allnokkra kķlómetra ķ loftiš į žeim stutta tķma sem atburšurinn varir. Allt er žetta žó hlašiš óvissu og ekki einu sinni vķst aš nokkuš verši śr.

Framhaldiš į hraunflęši nišri ķ byggšinni er lķka alveg óvķst. Eins og er žį hefur engin gossprunga veriš virk sķšustu tvo sólarhringa og alveg mögulegt aš ekkert gerist žar frekar. Vķsindamenn eru žó ekki alveg svo bjartsżnir enda hefur mikil tilfęrsla kviku įtt sér staš sem mögulega gęti komiš upp ķ strķšari strumi en hingaš til. Žetta er ekki ósvipaš žvķ sem įtti sér staš žegar kvikan hljóp frį Bįršarbungu og gaus upp lengst ķ burtu ķ Holuhrauni nema aš hraunmagniš yrši aldrei sambęrilegt. Óneitanlega er žó sérstakt aš fį sprungugos ķ bakgaršinum hjį sér og ekki skemmtilegt ef heimiliš fušrar upp ķ ofanįlag. Hér kemur ķ lokin samsett yfirlitsmynd frį USGS sem sżnir hvernig hraun hefur runniš ķ byggšinni. Ljósu skellurnar į dökka hlutanum eru gossprungur og hraun og er hver gossprunga merkt nśmerum. Langmesta hrauniš kom śr einni sprungu sem er nr. 8 į kortinu.

Hraunrennsli Hawaii mai 2018

- - -

Heimildir:

USGS, U.S. Geological Survey  og  Honululu Star Adviser


mbl.is Telja lķkur į sprengigosi
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Ašstęšur skošašar į Hawaii meš hjįlp korta

Fréttir af eldsumbrotum į Hawaii-eyjum eru įhugaveršar fyrir okkur sem bśum hér į landi enda eigum viš ķslendingar viš sömu nįttśruógnina aš etja og ašstęšur aš żmsu leyti sambęrilegar. Hér ętla ég aš skauta ašeins yfir hvernig žetta lķtur śt žarna hjį žeim meš ašstoš korta frį google žar sem ég hef föndraš inn żmislegt. Žetta er bęši gert mér sjįlfum til glöggvunar og kannski einhverjum fleirum. Fyrst er heildarkort af eyjaklasanum:

Hawaii eyjar

Hawaii eyjar eru eyjaklasi sem rašast eftir 2.400 km langri lķnu į Kyrrahafinu. Žęr eiga tilurš sķna aš žakka öflugum möttulstrók sem er stašsettur undir austustu eyjunni enda er žaš eina eldvirka eyjan nś į dögum en eldvirkni į öšrum eyjum er śtkulnuš. Žessi eyja heitir Hawaii-eyja en er oft nefnd Big Island og er hśn stęrsta eyjan og jafnframt sś yngsta. Stóra mįliš hér er aš Kyrrahafsflekinn fęrist hęgt og rólega ķ noršvestur yfir möttulstróknum sem er alltaf į sķnum staš og į rętur sķnar djśpt ķ jöršinni. Elstu eyjarnar eru žęr sem eru fjęrst möttulstróknum ķ noršvestri og eru žęr aš mestu eyddar og margar alveg horfnar af yfirboršinu. Yngsta og eldvirkasta eyjan er alltaf sś sem er lengst ķ sušaustri yfir möttulstróknum hverju sinni. Nęsta eyja mun sķšan óhjįkvęmilega myndast ķ framtķšinni žar sušaustur af vegna fęrslu Kyrrahafsflekans yfir stróknum. Į nęstu mynd eru viš komin į žessa eldvirku eyju žar sem hlutirnir eru aš gerast:

Hawaii Big Island sušur

Hér į kortinu mį sjį sušausturhluta Big Island. Fręgasta er žar aš telja Mauna Loa, elddyngjuna miklu sem er eitt af kunnustu eldfjöllum jaršar. Žar er allt meš friši og spekt nśna. Kilauea eldstöšin hefur hinsvegar veriš mjög virk alla sķšustu öld og fram til žessa. Śt frį Kilauea liggur sprungurein sem nęr til austasta odda eyjarinnar. Įriš 1983 hófst hiš lķfseiga gos sem stendur enn žann dag ķ dag og eru atburšir sķšustu daga ķ raun hluti af žeirri atburšarrįs. Kvikan er ęttuš djśpt śr jöršu undir Kilauea žótt sjįlft gosiš undanfarna įratugi hafi ekki įtt sér staš žar. Kvikan hefur hinsvegar nįš til yfirboršs viš gķginn Puu Oo, eša žar um kring meš mjög lķtilli gosvirkni en žunnfljótandi hrauniš runniš hęgt og rólega til sjįvar enda hefur žetta yfirleitt veriš einstaklega hęglįtt gos og tśristavęnt. Nęsta mynd sżnir svęšiš ķ meiri nęrmynd.

Hawaii Puu Oo

Hér sjįst ašstęšur betur. Svęšiš sušur af Puu Oo gķgnum er nįnast alžakiš helluhraunum sem runniš hafa hvert af öšru nišur hlķšarnar sķšustu 35 įr og gjöreitt mörgum mannvirkjum og fjölda heimila. Stundum hafa hraunin nįš aš renna śt ķ sjó og žykir žaš įgętis sjónarspil. Įriš 2014 geršist žaš hinsvegar aš hrauniš fann sér leiš eftir sprungukerfum ķ austurįtt og tók aš ógna žorpinu Pahoa og eyddi fįeinum hśsum. Mun betur fór žó en į horfšist. Nśna um mįnašarmótin aprķl-maķ geršist žaš svo ķ kjölfar jaršskjįlfta aš kvika, sem nįnast barmafyllti gķginn Puu Oo, fann sér leiš nešanjaršar meš sprungureininni ķ austur žannig aš eftir sat galtómur gķgurinn. Sś kvika, eša einhver hluti hennar, hefur sķšan veriš aš koma upp aftur ķ Leilani-ķbśšahverfinu nįnast ķ bakgaršinum hjį fólki sem örsmį sprungugos, mišaš viš žaš sem viš žekkjum.

Hawaii Leilani

Hér kemur svo nęrmynd af Leilani hverfinu žar sem żmsar smįsprungur hafa opnast meš hraunslettum en mjög takmörkušu hraunrennsli enn sem komiš er. Talaš hefur veriš um hraunstróka upp į allt aš 30 metra og er žį fullmikiš sagt žvķ af myndum af dęma nęr sjįlfur eldurinn varla yfir trjįgróšurinn žótt einhverjar slettur nįi hęrra. Virkni ķ hverri sprungu viršist ekki standa lengi yfir en žegar žetta er skrifaš hefur veriš talaš um aš alls hafi 8 gossprungur opnast og einhverjar af žeim enn virkar.

Sprungugos Hawaii

Vandinn viš žetta gos er ekki krafturinn heldur žaš aš ómögulegt er aš segja til um hvar og hvernig žetta endar - eša hvort žaš endi yfirleitt. Mögulega gęti gosiš žarna ķ byggšinni um langa hrķš žannig aš stór eša lķtil hraundyngja myndist yfir byggšinni en kannski veršur žetta bara lķtill atburšur žarna ķ byggšinni sem hęttir žegar hrįefniš sem kom śr Puu Oo gķgnum dugar ekki lengur til. Virknin gęti lķka fęrst upp eftir į sinn staš aš nżju nęr höfušstöšvunum viš gķginn žar sem gosiš hefur haldiš sig lengst af. Stóri skjįlftinn upp į 6,9 stig sem varš žarna žann 4. maķ veldur žó sennilega einhverjum įhyggjum. Hvaš framtķšina varšar žį er allt žetta svęši žarna yfir möttulstróknum į sušausturhluta austustu eyjarinnar mjög ótryggt žvķ ķ ljósi žess sem ég minntist į hér ķ upphafi žį er žróunin ķ eldvirkni öll ķ žį įtt aš žarna byggist upp nęsta stóra eldstöš į eyjunum.

- - - -

Višbót 6. maķ: Ekkert lįt er į gosinu morguninn eftir aš fęrslan er skrifuš og viršist virkni fęrast ķ aukana. Hér er mynd af nżrri gossprungu sem sendir gosstróka upp ķ 70 metra hęš meš auknu hraunrennsli ķ byggšinni.

Hawaii gossprunga 6. maķ

- - - -

Myndir, heimildir og stöšu mįla mį finna hér: https://volcanoes.usgs.gov/volcanoes/kilauea/multimedia_chronology.html

Fyrri bloggfęrslur tengdar gosinu į Hawaii:

23.2.2013 Lķfseigur óbrynnishólmi į Hawaii

25.10.2014 Hraun ógnar byggš į Hawaii

12.11.2014 Hraunfoss viš sorpflokkunarstöš

12.2.207 Sérkennilegur hraunfoss į Hawaii


mbl.is Hraunkvika spżtist 30 metra upp ķ loft
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Hafķsstašan ķ Noršurhöfum

Hįmarksśtbreišsla hafķssins aš vetrarlagi er aš baki į noršurslóšum og ķsinn farin aš brįšna į jašarsvęšum ķsbreišunnar. Į nęstu vikum og mįnušum mun śtbreišsla ķssins halda įfram aš dragast saman meš hękkandi sól uns hinu įrlegu lįgmarki veršur nįš ķ september, eins og vera ber. Af śtbreišslu ķssins nś ķ įr er žaš aš segja aš hśn hefur yfirleitt veriš sś minnsta eša viš žaš minnsta mišaš viš fyrri įr eša frį žvķ nįkvęmar śtbreišslumęlingar hófust įriš 1979. Ekki munar žó miklu frį sķšustu tveimur įrum og reyndar fór vetrarhįmarkiš ķ įr örlķtiš hęrra en ķ fyrra. Engin vafi er hinsvegar į aš įriš 2016 stįtar aš minnstu śtbreišslunni aš vorlagi og žaš nokkuš afgerandi žótt sś forysta hafi ekki haldist śt sumariš. Śtbreišslan aš vetrar- og vorlagi segir žó ekki allt, samanber įriš 2012 žegar vetrarśtbreišslan var viš žaš mesta sķšustu įr en sumarlįgmarkiš žaš afgerandi lęgsta sem žekkt er. Spurningin er svo hvernig įriš ķ įr žróast.

Hafķsśtbreišsla aprķl 2018

Lķnuritiš hér aš ofan er ęttaš frį bandarķsku snjó- og hafķsmišstöšinni NSIDC og sżnir, eftir smį įherslubreytingar frį mér, śtbreišslužróun hafķssins frį įrinu 2012 en grįa lķnan er mešalśtbreišsla įranna 1981-2010.

Hafķskort 20. aprķl 2018Į heimasķšu sömu ašila mį finna nżjustu śtbreišslukort af hafķsnum hverju sinni. Žann 20. aprķl var śtbreišslan eins og hér er sżnd. Sjį mį granna gula lķnu sem markar mešalśtbreišslu įranna 1981-2010 en mišaš viš žaš mešallag eru ekki stór frįvik į žeim svęšum sem snśa aš Atlantshafinu žótt vķšast sé śtbreišslan undir mešallaginu. Til dęmis mį sjį aš lķtill hafķs er nśna į Gręnlandssundi ólķkt žvķ sem oft var įšur į žessum įrstķma.

Tvö svęši hef ég merkt viš sérstaklega į Kyrrahafshlišinni. Į Beringshafi er mesta frįvikiš nś um stundir en žar hefur raunar veriš mjög lķtill hafķs ķ allan vetur. Žetta mun vķst vera minnsti hafķs sem vitaš er um į žeim slóšum og skżrist vęntanlega af sušlęgum vindum žar. Žetta gęti haft sitt aš segja fyrir brįšnun ķ sumar inn af Beringssundi og gefiš brįšnun žar visst forskot mišaš viš fyrri įr. Svo er žaš Okhotskhaf sunnan Kamtsjatkaskaga en žar hefur veriš talsveršur ķs ķ vetur sem getur skżrst af Sķberķukuldum sem leitaš hafa śt į hafssvęšiš. Okhotskhaf er tališ meš ķ śtbreišslumęlingum žótt žaš sé alveg śr tengslum viš Noršur-Ķshafiš. Ķsinn žarna er vęntanlega žunnur og mun hverfa alveg ķ sumar.

Lišinn vetur į noršurslóšum hefur veriš nokkuš dęmigeršur fyrir allra sķšustu įr og hefur einkennst af talsveršum hlżindum yfir Noršur-Ķshafinu. Aftur į móti hafa veriš žrįlįtir kuldapollar į meginlöndunum, sérstaklega ķ Kanada og eitthvaš ķ Sķberķu. Bandarķkin og Evrópa hafa sķšan fengiš sķna skammta inn į milli. Vęntanlega mun ķsinn į Hudsonflóa ķ Kanada duga eitthvaš lengur fram į sumar en venjulega sem afleišing af Kanadakuldum. Stundum er talaš um žetta sem eitthvaš nżtt "norm" ž.e. kuldarnir vilja leita meira sušur sem afleišing af hlżnandi heimskautasvęšum. Žetta mį sjį į žessu śtflatta hitafarskorti fyrir alla jöršina, sem sżnir hitann sem frįvik frį mešallagi sķšustu 180 daga. Greinilegt er hvar hlżindin eru mest en žau hlżindi nįšu hinsvegar ekki alveg sušur til Ķslands aš žessu sinni.

Vetrarhiti 2017-18, jöršin

- - - -

http://nsidc.org/arcticseaicenews/
https://www.esrl.noaa.gov/psd/map/clim/glbcir_rnl.shtml


Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband